forked from jaanos/APPR-2020-21
/
projekt.Rmd
146 lines (104 loc) · 7.37 KB
/
projekt.Rmd
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
---
title: "Bruto plača v Sloveniji"
author: "Neža Kržan"
output:
html_document: default
pdf_document:
includes:
in_header: lib/styles.sty
latex_engine: xelatex
runtime: shiny
---
```{r setup, echo=FALSE, results='hide', message=FALSE, warning=FALSE}
knitr::opts_chunk$set(echo=FALSE, message=FALSE, warning=FALSE)
# Uvoz vseh potrebnih knjižnic
source("lib/libraries.r", encoding="UTF-8")
```
```{r rstudio, results='asis'}
# Izris povezave do RStudia na Binderju
source("lib/rstudio.r", encoding="UTF-8")
```
# Analiza bruto mesečnih plač v Sloveniji
Analiza bruto slovenskih plač glede na regije, javni in zasebni sektor, gospodarsko dejavnost, stopnjo izobrazbe in spol. Primerjava bruto mesečnih plač pred krizo leta 2008, med krizo in leto po njej. Pregled plač v letu napovedi nove krize(2019) in v času krize Covid-19(leta 2020).
![](slike/payday.jpg)
***
# Obdelava, uvoz in čiščenje podatkov
```{r uvoz}
source("uvoz/uvoz.r", encoding="UTF-8")
```
Uvozila sem podatke o povprečnih bruto mesečnih plačah v obliki CSV s statističnega
urada. Podatki so v petih rapredelnicah v obliki *tidy data*.
1. `gospodarskadejavnost` - podatki o povprečni bruto letni plači glede na gospodarsko dejavnost,
- `gospodarska dejavnost` - spremenljivka: ime gospodarske dejavnosti(neurejen faktor),
- `izobrazba` - spremenljivka: stopnja izobrazbe(neurejen faktor),
- `spol` - spremenljivka: moški, ženski(neurejen faktor),
- `leto` - spremenljivka(število),
- `placa` - meritev: povprečna bruto letna plača(število)
2. `regijainspol` - višina bruto povprečne letne plače po regijah
- `regija` - spremenljivka: ime regije (neurejen faktor),
- `spol` - spremenljivka: moški, ženski(neurejen faktor),
- `leto` - spremenljivka(število),
- `placa` - meritev: povprečna bruto letna plača(število)
3. `javnisektor` - višina bruto letne povprečne plače glede na javni in zasebni sektor
- `sektor` - spremenljivka: javni in zasebni sektor
- `izobrazba` - spremenljivka: stopnja izobrazbe(neurejen faktor),
- `spol` - spremenljivka: moški, ženski(neurejen faktor),
- `leto` - spremenljivka(število),
- `placa` - meritev: povprečna bruto letna plača(število)
4. `kriza2008` - povprečne bruto mesečne plače od januarja 2007 do decembra 2009
- `leto` - spremenljivka(število),
- `placa` - meritev: povprečna bruto mesečna plača(število)
5. `kriza2020` - povprečne bruto mesečne plače od januarja 2019 do september 2020
- `leto` - spremenljivka(število),
- `placa` - meritev: povprečna bruto mesečna plača(število)
***
# Analiza in vizualizacija podatkov
```{r vizualizacija, echo=FALSE, message=FALSE, warning=FALSE, results='hide'}
source("vizualizacija/vizualizacija.r", encoding="UTF-8")
```
Najprej sem analizirala višino povprečne bruto mesečne plače po statističnih regijah Slovenije, in rezultate prikazala v zemljevidu Slovenije. Očitno je, da so najvišje plače v Osrednjeslovenski regiji, kar je pričakovati. Najnižje plače pa so v Pomurski regiji.
```{r map, echo=FALSE, message=FALSE, warning=FALSE, results='hide'}
print(map)
```
Zanimala me je tudi primerjava plače glede na zasebni in javni sektor, kar prikazuje spodnji graf.
```{r graf2, echo=FALSE, message=FALSE, warning=FALSE}
print(graf2)
```
Plača je bil v vmesnih letih(2012-2015) skoraj enaka in se je razlika manjšala, v zadnij 3 letih pa se razlika med plačo v javnem sektorju in zasebnem ponovno nekoliko povečuje, kar bi lahko z ekonomskega vidika pomenilo, da se zasebna podjetja pripravljajo na prihajajpčo krizo oz. krizo Covid-19.
```{r graf34, echo=FALSE, message=FALSE, warning=FALSE}
print(graf3)
print(graf4)
```
Plača se je pri višješolski/visokošolski pri obeh sektorjih od leta 2010 v primerjavi z letom 2017 praktično ni spremenila. Plača pri osnovnošolski izobrazbi ali manj v javnem sektorju pa se je povečala za 19,3%, pri srednješolski izobrazbi pa za 10,8%. V zasebnem sektorju se je plača pri osnovnošolski izobrazbi ali manj povečala za 27,3%, pri srednješolski izobrazbi pa za 15,9%. Rast plače je nekoliko večja v zasebnem sektorju.
V letu 2018 je najnižja plača bila pri ženskah z osnovnošolsko izobrazbo ali manj v javnem sektorju. Od najnižje plače v zasebnem sektorju se je razlikovala za 36€. Najvišja plača je bila prav tako dosežena v javnem sektorju z višješolsko/visokošolsko izobrazbo in se od najvišje plače v zasebnem sektorju razlikuje za 121€, kar je precej večja razlika kot pri najnižji plači.
Maksimalna plača pri moških znaša 3674€ v gospodarski panogi Zdravstvo in socialno varstvo, dosežena pa je z visokošolsko/višješolsko izobrazbo. Pri ženskah le-ta znaša 2771€ v panogi Oskrba z električno energijo, plinom, paro in je prav tako dosežena z visokošolsko(višješolsko izobrazbo.
Minimalna plača pri moških znaša 873€ v panogi Gostinjstvo, pri ženskah pa 722€ v panogi Druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Pri obeh gre za osnovnošolsko izobrazbo ali manj.
Plače se glede na gospodarsko dejavnost zelo razlikujejo, kar prikazuje spodnji graf.
```{r graf1, echo=FALSE, message=FALSE, warning=FALSE}
print(graf1)
```
Zanimivo je, da so najnižje plače ne glede na to ali gledamo po vrsti sektorja ali po gospodarski dejavnosti vedno dosežene pri ženskah, za razliko od najvišjih plač, ki so pri različnih gospodarskih dejavnostih nekatere dosežene tudi ženskah ne samo pri moških, vendar še vseeno močno prevladujejo moški.
V nadaljevanju pa me je zanimala plača v času svetovne krize leta 2008. Leta 2008 se je povprečna mesečna bruto plača povečala le za 9,9%, kar pa je še vseeno 2,6% več kakor leta 2007, kar bi lahko pomenilo, da so se podjetja že v času napovedi krize pripravljali nanjo. Leta 2008 je bila povprešno bruto mesečna plača nekoliko bolj nihajoča kot leto poprej ali leto kasneje.
Prav tako je povprečna mesečna bruto plača leta 2020 bolj nihajoča kot leta poprej. Razvidno iz spodnjega grafa je tudi to, da se je plača zmanjšala ravno v času, ko je bilo gospodarstvo najbolj omejeno(npr. mesec marec).
```{r graf5, echo=FALSE, message=FALSE, warning=FALSE}
print(graf5)
```
***
# Napredna analiza podatkov
```{r analiza, echo=FALSE, message=FALSE, warning=FALSE, results='hide'}
source("analiza/analiza.r", encoding="UTF-8")
```
Za potrebe napredne analize sem naredila napoved povišanja minimalne bruto plače v Sloveniji do leta 2024.
```{r graf_odstopanje, echo=FALSE, message=FALSE, warning=FALSE}
print(graf_odstopanje)
```
Analizirala sem tudi višino plače v posameznih dejavnostih glede na spol. Podatke sem prikazala grafično, glede na leto.
```{r shiny}
shinyAppDir("shiny", options=list(width="100%", height=1100))
```
***
# Zaključek
Prišla sem do ugotovitev, da imajo ženske nižjo plačo od moških in zasebno sektor v povprečju nižjo plačo od javnega sektorja, kar me sicer ni ravno presenetilo. Presenetile me je bolj razlika v višini bruto mesečne plače med srednješolsko izobrazbo in višješolsko/visokošolsko.
Zanimivo je, kako se razlikuje sprememba plače v 10 letih glede na gospodarsko dejavnost, razvidno je katere dejavnosti so nekoliko napredovale pri svoji pomembnosti, nekatere pa ohranjale svojo vlogo v državi.
Razvidno in tudi predvsem logično je, da je plača z leti naraščala, v zadnjih letih analize pa se tudi pozna že prihajajoča kriza in trenutno stanje v državi glede Covid-19.
***