forked from jaanos/APPR-2019-20
/
projekt.Rmd
191 lines (120 loc) · 8.24 KB
/
projekt.Rmd
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
189
190
---
title: "Transport v in iz Slovenije"
author: "Lara Vidmar"
output:
html_document: default
pdf_document:
includes:
in_header: lib/styles.sty
latex_engine: xelatex
---
```{r setup, echo=FALSE, results='hide', message=FALSE, warning=FALSE}
# Če želimo nastaviti pisave v PDF-ju, odkomentiramo
# in sledimo navodilom v programu.
#source("fontconfig.r", encoding="UTF-8")
# Uvoz vseh potrebnih knjižnic
source("lib/libraries.r", encoding="UTF-8")
```
```{r rstudio, echo=FALSE, results='asis'}
# Izris povezave do RStudia na Binderju
source("lib/rstudio.r", encoding="UTF-8")
```
# Tema
Izbrala sem si temo o transportu. Analizo bom prvo naredila za Slovenijo, potem pa bom primerjala tudi z drugimi Evropskimi državami. Pri tem bom primerjala transport dobrin in ljudi v železniškem, pristaniškem in letalskem prometu, pri transportu dobrin pa tudi cestni promet. Kot prvo se bom osredotočila na uvoz in izvoz. Želim ugotoviti kateri promet je prevladujoč in kolikšne razlike so med njimi. Podatke bom prikazala v grafu za vsako posebaj in potem primerjala med seboj. Gledala bom obdobje med 2010 in 2018.
Kot drugo, pa bom transport z vlakom primerjala še z drugimi Evropskimi državami od leta 2010 do 2018 in podatke prikazala z grafom.
***
# Obdelava, uvoz in čiščenje podatkov
```{r uvoz, echo=FALSE, message=FALSE}
source("uvoz/uvoz.r", encoding="UTF-8")
```
Uvozila sem podatke o transportu v obliki CSV s Statističnega urada in Evrostata. Podatke imamo v
5 razpredelnicah v obliki *tidy data*.
Tabela 1: Letalski potniški in blagovni promet za Slovenijo
- `leto` - spremenljivka: leto (število),
- `tovor` - spremenljivka: prihod letal(uvoz) in odhod letal(izvoz) iz Slovenije (neurejen faktor),
- `potniki` - meritev: stevilo potnikov v 1000 (stevilo),
- `tone` - meritev: količina blaga, ki je prišlo v oz. iz Sloveinije v tonah (1000) (število).
Tabela 2: Zeležniški potniški in blagovni promet za Slovenijo
- `leto` - spremenljivka: leto (število),
- `tovor ` - spremenljivka: uvoz in izvoz blaga in ljudi (neurejen faktor),
- `tone` - meritev: količina blaga v tonah (1000) (število),
- `potniki` - meritev: stevilo potnikov v 1000 (stevilo).
Tabela 3: Cestni blagovni promet za Slovenijo
- `leto` - spremenljivka: leto (število),
- `tovor` - spremenljivka: uvoz izvoz blaga (neurejen faktor),
- `tone` - meritev: količina blaga v tonah (1000) (število).
Tabela 4: Pristaniški potniški in blagovni promet za Slovenijo
- `leto` - spremenljivka: leto (število),
- `tovor` - spremenljivka: uvoz in izvoz blaga in ljudi (neurejen faktor),
- `potniki` - meritev: stevilo potnikov v 1000 (stevilo),
- `tone` - meritev: količina blaga v tonah (1000)(število).
Tabela 5: Železniški potniški in blagovni promet v primerjavi z drugimi Evropskimi državami
- `leto` - spremenljivka: leto (število),
- `države` - spremenljivka: evropske države (besedilo).
- `blago` - meritev: količina blaga v tona (stevilo),
- `potniki` - meritev: število potnikov v 1000 (število),
**Cilj**: Želim ugotoviti kako se je spreminjal transport glede na časovno obdobje med 2010 in 2018 in s tem tudi kateri transport se je z leti okrepčal. Predvidevam, da bo največ uvoženega blaga prišlo s cestnim prometom, medtem ko ljudi z letalskim. Pri izvozu pa pričakujem podobno sliko.
***
# Analiza in vizualizacija podatkov
```{r vizualizacija, echo=FALSE, message=FALSE, warning=FALSE, results='hide'}
source("vizualizacija/vizualizacija.r", encoding="UTF-8")
```
Spodnji grafi prikazujejo uvoz in izvoz blaga ter ljudi v različnih panogah v Sloveniji.
```{r graf_uvoz_blago, echo=FALSE, message=FALSE, fig.align='center', warning = FALSE}
print(graf_uvoz_blago)
```
```{r graf_izvoz_blago, echo=FALSE, message=FALSE, fig.align='center', warning = FALSE}
print(graf_izvoz_blago)
```
Največji transport blaga je v cestnem prometu. Predvidevamo da zaradi tega, ker je cestni promet najbolj prilagodljiv naravnim razmeram, je neodvisen in zaseben uporabnikom ter predvsem omogoča hitro dostavo blaga. Kar pomeni da je blago do končnega uporabnika pripeljan najbolj optimalno.
Veliko vlogo pri transportu pa ima tudi železniški promet. Ima kar veliko prednosti. Na primer prepeljemo lahko veliko količino blaga nenkrat, zaradi zastojev na cesti in nepredvidljivih razmer je ponavadi tudi hitrejši in varnejši, vendar ima eno veliko pomankljivost in to je dostopnost. V Sloveniji imamo 33 krat manj železniških omrežji kot v cestnem prometu, iz katerega sledi da je železniški promet v slabem izkoristku.
Če pogledamo še pristaniški in letalski promet, pa so številke veliko manjše. Glede na to, da imamo tako pristanišče kot letališče samo eno in v primerjavi z ostalimi evropskimi državami veliko manjše so take razlike pričakovane.
```{r graf_uvoz_potnikov, echo=FALSE, message=FALSE, fig.align='center', warning = FALSE}
print(graf_uvoz_potnikov)
```
```{r graf_izvoz_potnikov, echo=FALSE, message=FALSE, fig.align='center', warning = FALSE}
print(graf_izvoz_potnikov)
```
Vodilno vlogo pri transportu potnikov ima letalski promet. V zadnjih letih se je njegov pomen zelo povečal. Letalske karte postajajo vse bolj poceni, dostopnost v druge države je enostavnejša, hitrejša, zaradi interneta je iskanje nastanitev priročno in poceni, in zato se ljudje vse več odločajo za potovanje okoli sveta.
Glede na to da podatkov za uvoz in izvoz ljudi za cestni promet nimam, predvidevam da je bil v preteklih letih nad letalskim prometom. Vendar ker potovanje z avtom postaja dražje in predvsem bolj zamudno, mislim da se bo ta trend v prihodnjih letih spremenil.
Kot drugo analizo pa primerjam železniški transport z drugimi Evropskimi državami.
Spodnja grafa prikazujeta povprečen transport ljudi in blaga od leta 2010 do 2018.
```{r graf_evropa,c, message=FALSE, fig.align='center', warning = FALSE, echo=FALSE, message=FALSE}
print(graf_evropa)
```
Iz grafov opazimo da ima največje povprečje Francija. Ko pa pogledamo nižje po letvici se delajo razlike. Visok transport ljudi ima Velika Britanija in Finska, medtem ko ima transport blaga višji Norveška in Avstrija. Slovenija je pri tem seveda bolj na dnu, saj se tako po velikosti kot številu prebivalcev ne mora primerjati z večjimi Evropskimi državami.
Na spodnjem zemljevidu imam prikazane transport v železniškem prometu glede na druge Evropske države za leto 2018.
```{r zemljevid, echo=FALSE, fig.align='center', fig.cap='Zemljevid blagovnega prometa v letu 2018', message=FALSE, warning=FALSE}
print(zemljevid_blagovnega_prometa)
```
```{r zemljevid2, echo=FALSE, fig.align='center', fig.cap='Zemljevid potniskega prometa v letu 2018', message=FALSE, warning=FALSE}
print(zemljevid_potniskega_prometa)
```
***
# Napredna analiza podatkov
```{r analiza, echo=FALSE, message=FALSE, warning=FALSE}
source("analiza/analiza.r", encoding="UTF-8")
```
Za napredno analizo sem naredila napoved cestnega transporta za Slovenijo.
```{r graf_regresije_uvoz, echo=FALSE, message=FALSE, warning=FALSE}
print(graf_regresije_uvoz)
```
```{r graf_regresije_izvoz, echo=FALSE, message=FALSE, warning=FALSE}
print(graf_regresije_izvoz)
```
Uporabila sem kvadratno regresijsko funkcijo, napoved pa predstavljajo rdeče pikice, ki so postavljene linearno.
Predvidena je še naprej rast tako v izvozu kot v uvozu. Vendar je pri izvozu premica bolj strma, pričakujemo večje povečanje. Izvoz poveča BDP, kar pa je za Slovenijo pozitivna napoved.
Kot drugo pa me je zanimalo kako vpliva povečanje oz. zmanjšanje letalskega prometa na železniški promet.
```{r g, echo=FALSE, message=FALSE, warning=FALSE}
print(g)
```
```{r g2, echo=FALSE, message=FALSE, warning=FALSE}
print(g2)
```
V obeh primerih gledamo uvoz. Pri uvozu blaga je večanje letalskega transporta, povečalo tudi transport v železniškem prometu, vendar le do določeno količino tovora. Kot vidimo pri 900 (900000 ton) se krivulja začne obračat navzdol.
Pri uvozu potnikov pa je zgodba rano nasprotna. Povečanje letalskega prometa manjša železniški promet. Kar je logično, saj je letalski promet v večini lažje dostopen in včasih na daljše razdalje tudi hitrejši.
***
```{r shiny, echo=FALSE}
#shinyAppDir("shiny", options=list(width="100%", height=600))
```